»Že, ko sem bil zelo majhen, sem delal na kmetiji in pomagal doma. Oče je umrl, ko sem bil star šest let, tako da sem že kmalu prijel za delo. V hlevu sem hranil in napajal živino, molzel sem krave, kosil, oral – vse sem delal. Do partizanov sem kmetoval.«

»Za neidentifikacijo, ki je bila kriva, da so nas odpeljali, je bilo tudi tako, da so policisti nekaj pričali, drugo je bilo zapisano v dokumentih, iz videa pa je razvidno, da sem rekel, da me niso vprašali za osebno izkaznico in da nimam problema jo pokazati.«

»Za delo kmeta sem se odločil, ker gre za zaokroženo stvar. Ker rad delam v naravi, sem samostojen in si dan razdelim po svoje. Seveda so tudi težki časi, a zame je gospodarjenje izziv, in sam se lahko odločim, v katero smer bom šel.«

»Seveda se je veliko spremenilo. Jaz sem se priženila in sem tu na kmetiji že 54 let.«

»Kaj, zakaj in kako sem se zaljubila v osebo namesto v njen spol, bi z veseljem odgovorila, če bi me kdo vprašal, a kot sem že rekla, nihče ni vprašal. Srečna sem, da sem to lahko povedala v tej knjigi — enkrat za vselej.«

»Videl sem, kako so ga vlekli po stopnicah policisti, ni bil videti dobro. Star sem 74 let in videti sem bolje kot on, ki jih ima 47. To je velik šok.«

»Dobro je vprašati otroka, kaj bi rad počel med počitnicami.«

»Udaril sem v pano, tu so bili redarji in policisti, potem sem udaril še v njihovo šipo, ker sem bil jezen.«

»Ta komoda je bila v garaži njegove hiše, v katero sem se vselil. Vprašal sem ga, ali jo lahko uporabiva.«